Gal 2 | SloChraska | STEP | Potem čez štirinajst let sem zopet šel gori v Jeruzalem z Barnabom in vzel s seboj tudi Tita.

Galatians 2

2. Poglavje

1 Potem čez štirinajst let sem zopet šel gori v Jeruzalem z Barnabom in vzel s seboj tudi Tita. 2 Šel sem pa gori po razodetju in sem jim razložil evangelij, ki ga propovedujem med pogani, a posebe njim, ki so kaj veljali, da bi ne bil moj trud prej ali slej zaman. 3 Ali tudi Tit, ki je bil z menoj in je bil Grk, ni bil prisiljen, da se obreže. 4 To pa zavoljo krivih bratov, ki so se prikradli in vmes vrinili, oprezovat svobodo našo, ki jo imamo v Kristusu Jezusu, da bi nas zasužnjili; 5 katerim se niti za uro nismo vdali in podvrgli, da bi resnica evangelija ostala pri vas. 6 Od tistih pa, ki so kaj veljali (kakšni so bili nekdaj, zato mi nič ni; Bog ne gleda, kdo je kdo), ti namreč, ki so kaj veljali, niso meni nič pridali; 7 temuč nasprotno, videč, da je meni zaupan evangelij za neobrezo kakor Petru za obrezo 8 (kajti On, ki je v Petru deloval za apostolstvo obreze, je deloval tudi v meni za pogane), 9 in spoznavši milost, ki mi je dana, so podali Jakob in Kefa in Janez, ki so veljali za stebre, desnice meni in Barnabu v potrjenje tovarištva, naj greva midva med pogane, a oni med obrezo, 10 samo da se spominjava ubogih; za to sem se tudi potrudil, da se tako stori. 11 Ko pa je prišel Kefa v Antiohijo, sem ga iz oči v oči karal, ker je bil graje vreden. 12 Kajti preden so prišli nekateri od Jakoba, je jedel s pogani; ko so pa prišli, se je umikal in se ločil, boječ se tistih, ki so bili iz obreze. 13 In ž njim vred so se hlinili tudi drugi Judje, tako da je tudi Barnaba zavedlo njih hlinjenje. 14 Ali ko sem videl, da ne hodijo prav po resnici evangelija, sem rekel Kefu pred vsemi: Če ti, ki si Jud, poganski živiš in ne judovski, zakaj siliš pogane, da žive judovski? – 15 Mi smo po rodu Judje in ne iz poganov grešniki, 16 ker pa vemo, da se ne opravičuje človek iz del postave, nego samo po veri v Jezusa Kristusa, smo sprejeli tudi mi vero v Kristusa Jezusa, da bi bili opravičeni iz vere Kristusove in ne iz del postave, ker se iz del postave ne opraviči nobeno meso. 17 Ako smo pa mi pri tem, ko iščemo biti opravičeni v Kristusu, tudi sami spoznani za grešnike, je li torej Kristus grehu služabnik? Nikakor ne. 18 Zakaj če zidam zopet to, kar sem podrl, se kažem sam, da sem prestopnik. 19 Jaz sem namreč po postavi umrl postavi, da Bogu živim. 20 S Kristusom sem na križ razpet. Živim pa ne več jaz, marveč Kristus živi v meni; kolikor pa sedaj živim v mesu, živim v veri Sinu Božjega, ki me je ljubil in dal samega sebe zame. 21 Ne zametam milosti Božje, kajti če je po postavi pravičnost, je Kristus zastonj umrl.